STENSKO STROPNO OGREVANJE IN HLAJENJE


Stensko ogrevanje omogoča zdravo bivanje pri odličnih klimatskih pogojih. Toplota prehaja v prostor s sevanjem, deloma tudi s konvekcijo. Sistemi stenskega ogrevanja so konstrukcijsko enostavni in je z njimi lahko upravljati. Zaradi dostopne cene, enostavnega načrtovanja in minimalnih stroškov vzdrževanja in predvsem nizke porabe energije, se stensko ogrevanje vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Do sedaj se je stensko ogrevanje uporabljalo predvsem skupaj s talnim ogrevanjem, možno pa ga je samostojno uporabljati tako za ogrevanje in hlajenje v novogradnjah kot pri sanaciji starih objektov.

Smernice za gradnjo

Preden se lotimo vgradnje stenskega ogrevanja, je potrebno, da nam projektant izdela ustrezen projekt, ki naj zajema:
  • izračun toplotnih izgub,
  • izbira stenskega ogrevanja (mokra ali suha izvedba),
  • kakšna bo obloga zidu (ploščice, les, tapete),
  • kakšna površina zidu je razpoložljiva za položitev stenskega ogrevanja. Pri tem ne smemo pozabiti na razporeditev pohištva v prostoru, predvsem omar in regalnih elementov, ki bodo bistveno vplivali na toploto v prostor,
  • izračun potrebne temperature ogrevnega medija za sistem stenskega ogrevanja,
  • razporeditev razdelilnikov, posebno pri površinah, inštaliranih s cevnim sistemom, zaradi odzračevanja,
  • število ogrevalnih krogov na osnovi velikosti ogrevane površine stene, izbranih primerov cevi in morebitnih vgradnih elementov v steni, kot so na primer okna in vrata.


Izvedba stenskega ogrevanja

Za vgradnjo stenskega ogrevanja, ne obstajajo točno določena določila. Glede na dobro počutje je priporočljivo v sistemu uporabljati čim nižje sistemske temperature. Toplotna izolacija naj bo izvedena glede na novejše predpise, kar pomeni, da naj bo toplotna prehodnost zunanjega ovoja zgradbe enaka ali manjša od 0,35 W/m2K.

Toplotna izolacija je v sistemih stenskega ogrevanja v večini primerih nameščena na notranji strani zgradbe. Vzrok temu je, ker je nameščanje toplotne izolacije na zunanji strani stene ponavadi dražje in pri zgradbah, ki so zgodovinsko zaščitene (fasade) tudi neizvedljivo. Pri tem je pomembno, da upoštevamo točko rosišča, zunanjo stene pa izvedemo (omečemo) tako, da vlaga ne more prodreti v notranjost. Vmesne stene je prav tako priporočljivo toplotno izolirati, ker tako preprečimo morebitno pregrevanje zidu. Za toplotno izolacijo vmesnih sten se priporoča plast ometa iz materiala z izolacijsko sposobnostjo. Paziti moramo, da ne uporabljamo ometa iz čistega mavca za temperature, višje kot 50°C. Poleg temperaturne obstojnosti je priporočljiva tudi elastičnost materiala ometa. Debelina ometa je odvisna od debeline cevi in znaša med 10 in 20 mm.

Omet se nanaša v dveh delovnih korakih. Prvi dan se položijo cevi in obdajo z ometom, nato se steklena vlakna vtisnejo v svežo malto in nanese se zaključni sloj. Pri nanosu ometa je potrebno upoštevati navodila proizvajalca Pri suho montažnih elementih, kot so mavčne plošče, ki imajo že vgrajene kanale za polaganje cevi pri stenskem ogrevanju, je prav tako potrebno upoštevati navodila proizvajalca teh plošč Po določenem času, ki potreben za sušenje ometa, se lahko po navodilih izvajalca prične z ogrevanjem površin.